Predstavitve študijev
Preberite. Izberite. Študirajte.
V poplavi informativnih dnevov in brošur različnih fakultet lahko kmalu dobite občutek, da vam omenjene promocije ne omogočajo pristnega vpogleda v težavnost, atmosfero in možnosti zaposlitve določene stroke. Vsaka fakulteta seveda hvali le svoje smeri, objektivne predstavitve pa je vedno težje najti. V uredništvu smo zato za vse bodoče študente pripravili čisto posebno serijo člankov, v katerih študentje različnih naravoslovnih fakultet (večinoma bivši dijaki I. gimnazije v Celju) podajajo mnenje o svoji študijski smeri.
Vsi tisti, ki ste že izbrali svoj pravi študij in bi radi z nami delili prijetne in manj prijetne strani le-tega, pa ste vabljeni, da nam pošljete svoje mnenje, nasvete in pridobljene izkušnje. Več glav več ve, več mnenj več šteje!
|
Kaja Rebek, maturantka generacije 2003/2004 I. gimnazije v Celju
|
|
26 Maj 2008 |
 Študij medicine stereotipno velja za enega zahtevnejših študijev. Kljub stereotipno visoki zahtevnostni stopnji pa študij sploh ni težak, če se zanj odločiš zato, ker te vodita visoka interesna stopnja in ljubezen do ljudi. Znati moraš ceniti človeško življenje.
Študijske snovi, ki jo mora študent predihati skozi leta, ni malo, vendar pa je zelo razumljiva. Profesorji so zelo prijazni poznavalci stroke, vedno pripravljeni pomagati. Od njih vedno lahko prejmeš natančne napotke in opravljanje posameznega izpita je tako veliko bolj predvidljivo, saj vedno veš, katero študijsko literaturo je potrebno predelati in kje jo dejansko lahko najdeš.
Študij medicine opredeljuje še eno pomembno dejstvo, ki marsikoga odvrne od vpisa – njegova dolgotrajnost. Traja namreč dolgih 6 let. Mojega interesa to ni zreduciralo v nobenem pogledu, saj sem ugotovila, da je zelo zanimiv in širi tvoje polje izkustev. Naučiš se veliko novega, spoznaš veliko ljudi in posledično se vse skupaj odvija z vrtoglavo hitrostjo. Leta minevajo …
Študijski program prva tri leta sestoji iz predkliničnih predmetov (biologije celice, biokemije I in II, anatomije, fiziologije, patologije, patološke fiziologije, …).
Prvi letnik je ponovitev in nadgradnja srednješolskega naravoslovnega programa (biologija celice, biokemija I, fizika, anatomija). Zelo zanimive so se mi zdele vaje pri anatomiji, kjer imaš na mizi preparate (človeške organe in dele telesa), ki jih preučuješ.
V drugem letniku spoznaš mikroskopsko sliko človeškega telesa pri predmetu histologija z embiologijo.
Najtežji pa je tretji letnik, kjer imaš patologijo, patološko fiziologijo (študenti krajšamo predmete; PATA, PAFI, …) in se že dotakneš medicine kot take. Pri teh predmetih spoznavaš nepravilno delovanje telesa. Letos mi je bila zelo zanimiva obdukcija in prvič sem se srečala s pacienti pri predmetu interna medicina.
Pravo medinsko delo tako študent izkusi šele v četrtem letniku.
 Po treh letih študija lahko brez slabe vesti priznam, da ga nisem nikoli jemala kot obvezo, saj te vsak impulz kar potegne vase. Zelo mi je všeč, da se da veliko naučiti s povezovanjem in razmišljanjem in da je učenja na pamet sorazmerno malo. Študij medicine tako krepi posameznikove sive celice.
Snov lahko utrjuješ sproti s kolokviji in vajami, ki so obvezne. Na vajah moraš biti vedno pripravljen, delo pa poteka sproščeno. Pravilno izvedbo vaj nadzorujejo profesorji oziroma asistenti.
Snovi je zelo veliko in nekatera poglavja obvladaš bolje kot druga, zato je na izpitih veliko odvisno od sreče. Preden se ti vpiše ocena v indeks, moraš imeti izpolnjene pogoje; opravljene vaje, pozitivno opravljene kolokvije, pozitivni pisni in ustni izpit.
Do sedaj mi še nikoli ni bilo žal, da sem se vpisala na Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Čeprav je potrebno resnično veliko truda, da se dokoplješ do diplome, bi se z veseljem ponovno odločila za to smer.
 |
|
|
Prijavi se na RSS vir komentarjev za ta članek