|
Predavanje je bilo 17. novembra 2007 na I. gimnaziji v Celju.
|
|
30 Maj 2008 |
 S pojavom grafično zmogljivih in cenovno dostopnih računalnikov z grafičnimi lastnostmi se je rodila tudi ideja o prenosu trirazsežnega CAD modela iz računalnika v »otipljivo« obliko. Podobno kot uporabnik programa za urejanje besedil svoj izdelek na koncu natisne s pomočjo tiskalnika, so si uporabniki programske opreme za konstruiranje (CAD) zaželeli svoje modele otipati, jih torej na nek način »natisniti« oziroma kako drugače spraviti iz računalnika.
Postopek naj bi potekel čim hitreje in na relativno preprost način. Prva in najbolj očitna ideja se je ponujala že iz izkušenj s tiskalniki - model bi spravili v nekakšno dvorazsežno obliko, ki bi jo potem natisnili na papir ali kaj podobnega.
To je mogoče, če trirazsežen model »narežemo« na tanke rezine in na ta način dobimo veliko število rezin, od katerih vsaka predstavlja en prerez celotnega modela. Tak prerez je dvorazsežna slika, ki jo lahko natisnemo s tiskalnikom. Če bi torej natisnili vse prereze na papir, bi jih lahko izrezali s škarjami, namazali z lepilom, jih v pravilnem zaporedju položili enega na drugega in nastal bi otipljiv model, ki bi ga lahko pokazali naročniku, še preden bi stekla serijska izdelava nečesa, kar mogoče nikomur ne bi bilo všeč. S to idejo se je začel razvoj t. i. "hitre izdelave prototipov" ("direct manufacturing"), ki z revolucionarnimi prijemi pospeši prehod med fazo zamisli ter končnim izdelkom.
Zanimanje za hitro izdelavo prototipov pri nas hitro narašča. Prednosti preverjanja funkcionalnosti, sestavljivosti in estetske sprejemljivosti na izdelkih, narejenih po opisanih postopkih, so nesporne. Edini problem za širšo uporabo je v pomanjkanju znanja in nepoznavanju te relativno mlade panoge. Na predavanju je bilo predstavljeno delovanje skupine s Fakultete za strojništvo v Mariboru, ki postopke hitre izdelave prototipov uporablja predvsem v raziskovalne namene, nudi pa tudi usluge raznim naročnikom. Najbolj nazoren primer široko uporabne hitre izdelave prototipov je projekt Fakultete za strojništvo v Mariboru v sodelovanju s Splošno bolnišnico Maribor. S slojevitimi tehnologijami so strojniki izdelali želen model, ki ga je kirurška ekipa nato vstavila v pacientovo glavo. Po svetu je znanih še več primerov uporabe v medicini - precej odmevna je bila operacijo ločevanja siamskih dvojčic, Marie - Terese in Marie de Jesus iz Gvatemale.
O svetli prihodnosti slojevitih tehnologij pričajo tudi besede vodje kirurške ekipe, ki je ločila siamski dvojčici: "Ne glede na to, kako dobra je naša 3D-grafika, se nič ne more primerjati z modelom v roki."
O predavateljuDoc. dr. Igor Drstvenšek je svojo strokovno pot začel že na Srednji tehniški šoli v Celju, kjer je obiskoval program strojništva. Po končani srednji šoli se je vpisal na Tehniško fakulteto v Mariboru, in sicer se je šolal na oddelku za strojništvo. Podiplomski študij je nadaljeval na Fakulteti za strojništvo v Mariboru. Svojo poklicno kariero je začel v Libeli Celje, trenutno pa je zaposlen na Fakulteti za strojništvo v Mariboru. Zelo dejaven je tudi v tujini, in sicer je znanstveni sodelavec univerze Friedrich Alexander Erlangen Nurenberg ter Tehniske Univerze Dunaj in gostujoči predavatelj na TU Cluj-Napoca (Romunija), TU Debrecen (Madžarska), FHTW Dunaj. Je tudi avtor 175 člankov in ostalih objav v monografskih publikacijah. Poleg tega je pobudnik in ustanovitelj mreže za hitro izdelavo in vodja projekta izdelave treh lobanjskih vsadkov, vsajenih v zadnjem letu dni ter član združenja GARPA. Njegova hobija sta gorsko kolesarjenje in alpinizem - doc. dr. Drstvenšek je član APD Kozjak Maribor.
[flickr set=72157605485494423]
 |
Prijavi se na RSS vir komentarjev za ta članek