|
Predavanje je bilo 22. januarja 2008 na I. gimnaziji v Celju.
|
|
03 Junij 2008 |
Danes je možno določiti celoten genom, sintetizirati umetne gene in z vnosom v celice bistveno spremeniti njihovo delovanje. Prav ta napredek v tehnologiji izkorišča mlada veja znanosti, sintezna biologija, ki uporablja drzne inženirske pristope za izdelavo biosenzorjev, pridobivanje zdravil, gensko terapijo, nove materiale in številne druge izume, ki bodo pomembno vplivali na našo prihodnost. Na slovenski raziskovalni sceni sta bila v zadnjem obdobju predstavljena dva inovativna projekta študentskih ekip pod vodstvom dr. Jerale in doc. dr. Dolinarja (preprečevanje sepse in infekcije z virusom HIV-1), s katerima so slovenski študentje in raziskovalci dosegli odmevne uspehe v konkurenci najuglednejših svetovnih univerz.
 Omenjena slovenska študentska ekipa je že dve leti zapored (2006 in 2007) zmagala na mednarodnem tekmovanju gensko spremenjenih naprav (iGEM - intercollegiate Genetically Engineered Machine competition), ki se ga udeležijo ekipe tekmovalcev iz najboljših univerz sveta (Harvard, Berkeley, Princeton, Imperial, MIT, ETHZ ...). Pri projektih iGEM gre za to, da študenti ob pomoči mentorjev v laboratoriju gojene (največkrat bakterijske) celice z genetskimi postopki spremenijo tako, da pridobijo nove lastnosti, za katere je mogoče reči, da so uporabne. Samo v tem pogledu lahko imamo takšne celice za "stroje".
Glavna naloga slovenske ekipe tekmovalcev leta 2006 je bila priprava celic z izboljšanim celičnim odzivom na bakterijsko infekcijo (izviren naslov njihovega projetka je bil "Say No to Sepsis"). Kljub temu da je sepsa še vedno eden najpogostejših povzročiteljev smrti, razvoj takih celic pa bi pomenil velik korak v medicini, je širšo (laično in znanstveno) javnost še bolj navdušil projekt iz leta 2007. Vodji projekta, doc. dr. Dolinar in dr. Jerala, sta se zavedala, da bi morali za vnovično zmago ostale ekipe povsem zasenčiti. Izbira teme je bila drzna, a jim je zagotovila prvo mesto v elitni konkurenci. Slovenska ekipa se je namreč "spopadla" z zloglasnim virusom HIV-1 (izvirni naslov projekta: Virotrap - A Synthetic Biology Approach Against HIV). Vsa sedanja zdravila proti AIDS-u delujejo le na določeno lastnost virusa HIV. Omenjeni virus pa je žal znan po hitrih mutacijah, ki se končno odrazijo tudi tako, da sedanja zdravila preprosto ne delujejo več. Zato "Virotrap" virusu nastavlja past na mestih, ki se jim virus ne more izogniti z mutacijami (taka mesta so npr. uporaba celičnih proteinov ob vstopu, pa tudi mesta na proteinih, ki jih prepozna ter reže virusni encim). Ko se virus v tako nastavljeno past ujame, sproži smrt celice, v katero je vstopil (s tem se prepreči razmnoževanje virusa), ali pa prične okužena celica s sintezo proteinov, ki delujejo protivirusno.
Omenjena projekta predstavljata zgolj fragment uporabnosti sintezne biologije v medicini. Produkti te mlade, a perspektivne panoge pa niso uporabni zgolj v medicini, temveč tudi na vseh drugih področjih človekovega življenja. Še več, mnogi verjamejo, da je za rešitev nekaterih problemov način, ki ga ubira sintezna biologija, edini možen.
O predavatelju Prof. dr. Roman Jerala je vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, poleg tega pa predava bioinformatiko na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo (katedra za biokemijo) Univerze v Ljubljani. Področje njegovega raziskovalnega dela so medicinsko pomembni procesi, predvsem imunski odziv na bakterijske infekcije.
 |
Prijavi se na RSS vir komentarjev za ta članek