|
Predavanje je bilo 26. novembra 2007 na I. gimnaziji v Celju.
|
|
03 Junij 2008 |
 V zadnjih desetletjih so podnebne spremembe z meritvami potrjeno fizikalno dejstvo. Priča smo globalnemu ogrevanju, spremembam padavinskih vzorcev, povečanju števila ekstremnih vremenskih dogodkov in vse večjim škodam, ki jih povzročajo vremenske ujme.
Podnebnim spremembam botruje človekov poseg v klimatski sistem, tako preko naraščajočih izpustov toplogrednih plinov kot tudi preko spreminjanja lastnosti zemeljskega površja. Človeštvo bi moralo začeti čim prej odpravljati vzroke podnebnih sprememb, a pri tem ni preveč uspešno. Zato se bodo podnebne spremembe še stopnjevale in s seboj prinesle številne negativne vplive, morda pa za določena območja tudi nove priložnosti. Zlasti mlada generacija bo morala s podnebnimi spremembami živeti in se nanje prilagoditi.
O vzrokih in posledicah globalnega segrevanja je bilo že ogromno povedanega, zato je bila osrednja pozornost na predavanju namenjena predvsem spremenjenemu načinu življenja, ki bi pripomogel k zmanjšanemu onesnaževanju in segrevanju ozračja. Kupovanje hrane, oblek in drugih, za človeka nujnih potrebščin, ni več samoumevno in brezskrbno. Naloga ozaveščenih potrošnikov je izbira izdelka ne samo glede na njegovo kakovost, pač pa tudi glede na energijo, ki je bila porabljena ob njegovi izdelavi. Če bomo kupovali "energijsko ugodne" in okolju prijazne izdelke, bomo izdelovalce prisilili v takšno izdelavo. Bolj premišljena in ekonomična uporaba razsvetljave v naših domovih, omejena vožnja osebnih avtomobilov in bolj pogosta uporaba javnega prevoza - vse to so malenkosti, ki bi prispevale k boljšemu okolju. Vsa naša ravnanja bi torej morala biti usmerjena v zmanjševanje porabe energije, a kaj, ko je to v 21. stoletju, stoletju največjega tehnološkega razcveta, včasih skorajda nemogoče.
Odgovor se skriva v ravnotežju med potrebami modernega človeka in naravo. Bomo znali to ravnotežje najti?
O predavateljici Dr. Lučka Kajfež Bogataj je redna profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, predstojnica Katedre za agrometeorologijo na isti fakulteti, predava pa tudi na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Že več let je članica Medvladnega foruma za spremembe podnebja (IPCC), ki je oktobra 2007 prejelo Nobelovo nagrado za mir. Od leta 2007 je tudi članica sveta Globalnega klimatskega opazovalnega sistema (GCOS) v Ženevi. S preučevanjem vzrokov in zlasti posledic podnebnih sprememb se ukvarja že poldrugo desetletje. Prizadeva si tudi za popularizacijo in promocijo znanosti čim širšemu krogu ljudi. V Sloveniji velja za eno izmed pionirk pri raziskovanju vpliva podnebnih sprememb.
 |
Prijavi se na RSS vir komentarjev za ta članek